Omemba: Živa Lavriša

»Najmanj za zdravje koristnih vlaknin v belem kruhu, več v črnem kruhu, največ pa v polnozrnatem kruhu.«

»Z zamenjavo že polovice zaužitega kruha za polnozrnatega bi dosegli znatne pozitivne učinke.«

»Kruh zavzema pomemben delež v prehrani večine prebivalcev, zato predstavlja odlično priložnost za izboljšanje profila prehranskega vnosa celotne populacije.«

»Uživanje polnovrednih žit je namreč ena najpreprostejših navad, s katerimi lahko izboljšamo kakovost prehrane brez večjih stroškov ali odpovedovanja.«

»najmanj za zdravje koristnih vlaknin v belem kruhu, več v črnem kruhu, največ pa v polnozrnatem kruhu«

»Z zamenjavo že polovice zaužitega kruha za polnozrnatega bi dosegli znatne pozitivne učinke, kar bi koristilo vsem skupinam prebivalcev, še posebej pa otrokom in mladostnikom«

»Kruh zavzema pomemben delež v prehrani večine prebivalcev, zato predstavlja odlično priložnost za izboljšanje profila prehranskega vnosa celotne populacije, na tem področju pa je tudi še veliko priložnosti za izboljševanje sestave živil s strani nosilcev živilske dejavnosti«

»Uživanje polnovrednih žit je namreč ena najpreprostejših navad, s katerimi lahko izboljšamo kakovost prehrane brez večjih stroškov ali odpovedovanja«

»Rezultati na tem področju so pokazali nujno potrebo po izboljšanju.«

»Podobno stanje opažajo tudi v mnogih drugih razvitih državah, razlog za to pa je sodoben način prehranjevanja, ki vključuje preveč visoko predelanih živil z majhno vsebnostjo prehranskih vlaknin.«

»Ustrezen vnos prehranskih vlaknin lahko prebivalci dosežejo s pestro in uravnoteženo prehrano, ki naj vključuje pretežno nepredelana in s tem polnovredna rastlinska živila.«

»Pomembne premike bi lahko dosegli tudi, če bi izdelke iz bele moke zamenjevali s polnozrnatimi.«

»Zadosten vnos prehranskih vlaknin je povezan z nižjim tveganjem za pojav bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni tipa 2, raka debelega črevesa ter tudi za preprečevanje težav z zaprtjem in povišanim holesterolom.«

»Naša raziskava je pokazala, da je prav vnos netopnih prehranskih vlaknin bistveno prenizek, zato je prebivalce zelo pomembno spodbujati k uživanju polnozrnatih živil.«

»Pri ženskah pogosteje ugotavljamo nezadostne zaloge železa, še posebej pri ženskah v rodni dobi. Spol se je tako izkazal kot pomemben dejavnik, ki lahko vpliva na morebitno pomanjkanje železa.«

»Odrasel človek ima v telesu od 3 do 5 g železa. Največ, približno 50 odstotkov vsega železa v telesu, je v rdečih krvnih celicah in v mišicah.«

»Raziskave kažejo, da je v štirih letih preživetje za približno 25 odstotkov manjše. Preživetje je krajše pri tistih bolnikih, ki so bolj bolni.«

»Pred zanositvijo potrebuje ženska približno 15 mg/dan železa, v nosečnosti se potrebe podvojijo, nekako do 30 mg dnevno.«

»Zgodnje prepoznavanje in zdravljenje pomanjkanja železa je zelo pomembno.«

»Dejansko se mi je potem stanje poslabšalo. Ugotavljal sem, da me bolijo sklepi, in ugotovil, da so velik vzrok mleko in mlečni izdelki.«

»Za Eskime je meso bistven hranilni element, poznamo pa kontinente, ki so praktično vegetarijanski, zato v Evropi meso res ni bistvenega pomena.«

»Če bi se uporabljalo meso s pašnikov, potem bi bila takšna hrana bolj sprejemljiva. Danes pa vemo, kaj vse je v mesu, jajcih in drugi hrani živalskega izvora ‒ od pesticidov, hormonov do antibiotikov.«

»Telo jih nalaga na rezervo, vendar če jih ne nadomeščamo, se lahko v roku 5 let ta rezerva izprazni. To se pozna na uvelosti kože, začenjamo izgubljati lase in imunski sistem oslabi.«

»Živali smo zasužnjili, pa čeprav meso ni ključno za naše psiho-fizično zdravje, bolj pomemben je naš odnos do okolice, v kateri živimo.«

»Ne počni drugemu, česar ne želiš, da bi kdo naredil tebi. Jaz ne želim, da me polivajo z gnojnico in me zastrupljajo, zapirajo v umazane, premajhne kletke in me prevažajo sem in tja. Zato tega ne bom naredil drugemu, živali in ne okolju.«

»Vse spremembe, ki so se dogajale v zgodovini in se nam danes zdijo samoumevne, pravice žensk, pravice drugih ras, so se zgodile z aktivističnimi akcijami. Nikoli ni bilo dovolj le deljenje letakov in pogovor z ljudmi.«